Tehnologija

Odpadna voda se bo na čistilni napravi kapacitete 9.900 PE (populacijskih enot) čistila na osnovi konvencionalne tehnologije čiščenja. Gre za proces dobro znanega oziroma dobro uvedenega čistilnega procesa odpadne vode, sestavljenega iz primarnega, sekundarnega in terciarnega čiščenja.

Čistilno napravo sestavljajo naslednji objekti:

• vhodno črpališče – namenjeno je prečrpavanju odpadne vode, ki gravitacijsko priteče na čistilno napravo. Onesnažen zrak iz vhodnega črpališča se odsesava in odvaja na biofilter.


• sprejem greznic – je enota, namenjena sprejemu vsebine septičnih jam, ki se na čistilno napravo dovaža s cisternami. Vsebina iz pripeljanih cistern se prazni skozi napravo za izločanje grobih delcev (separator) v bazen za skladiščenje tekočega dela vsebine greznic. Grobi delci se v napravi operejo in skompaktirajo (sušina cca 45%) in odlagajo na deponiji odpadkov. Tekoči del, ki se zbira v pokritem betonskem bazenu, se v majhnih in enakomernih količinah prečrpava v vhodno črpališče čistilne naprave.


• prezračeni peskolov z lovilnikom maščob – odpadna voda se iz vhodnega črpališča prečrpa v kompaktno kombinirano enoto za odstranjevanje peska in maščob. Maščobe se s pomočjo spiralnega transporterja odstranjujejo v kontejner. Prav tako se v ločen kontejner s pomočjo transporterja odstranjuje pesek. Na izstopu iz kombinirane kompaktne enote za odstranjevanje peska in maščob se odpadni vodi dodaja obarjalno sredstvo za kemijsko izločanje fosforja. Odpadna voda iz prezračenega peskolova in maščobnika odteka v aeracijski bazen, ki je krožne oblike.


• aeracijska stopnja – v aeracijskem bazenu poteka biološko čiščenje v odpadni vodi raztopljenih organskih snovi. Izmenično potekajo procesi prezračevanja (redukcija koncentracije ogljikovih spojin v odpadni vodi in nitrifikacija) ter proces denitrifikacije. Za potrebe prezračevanja so na dnu reaktorjev nameščena membranska prezračevala, ki uvajajo zrak in s tem kisik v odpadno vodo. Za potrebe mešanja in preprečevanja usedanja aktivnega blata pa sta v bazenu nameščeni dve počasno vrteči se potopni mešali. Iz aeracijskega bazena se odpadna voda skupaj z aktivnim blatom preliva v naknadni usedalnik.


• usedalnik – v tej stopnji čiščenja se aktivno blato loči od prečiščene vode. Blato se iz naknadnega usedalnika z recirkulacijsko črpalko črpa nazaj v aeracijski bazen. Prečiščena odpadna voda preko prelivnega roba odteka skozi merilni jašek v reko Savo.


• zalogovnik blata – objekt, namenjen shranjevanju odvečnega blata, ki se s pomočjo vgrajenega mešala meša. Voda odcejenega blata se vrača nazaj v aeracijski bazen v proces čiščenja. Blato iz zalogovnika se črpa v centrifugo, kjer se vrši dehidracija blata. dehidracija blata – ta stopnja se odvija v centrifugi in tako pridobimo zgoščeno blato ter vodo. Voda odteka v vhodno črpališče, zgoščeno blato se odvaja v kontejner. Pred vstopom v centrifugo se blatu doda sredstvo (flokulant) za učinkovitejše zgoščevanje in dehidracijo.


• merilno mesto – merilni jašek na mestu iztoka odpadne vode v reko služi opravljanju kontrole čiščenja vode pred izpustom v reko. V jašku je nameščena tudi sonda za merjenje pretoka očiščene vode.
• kompresorska postaja – iz kompresorske postaje se kompromiran zrak dovaja v biološke reaktorje in v maščobnik.


• biofilter

Upravna stavba

Predvidena je tudi izgradnja upravne stavbe, v kateri bodo locirani vhodno črpališče, prostor za sprejem greznic, kompresorska postaja in prostor za dehidracijo blata.V objektu so načrtovani tudi upravni prostor in sanitarije.

Razporeditev strojno-tehnološke opreme je izvedena tako, da je objekt maksimalno izkoriščen ter je ob tem istočasno zagotovljena funkcionalnost celotne naprave s tehnološkega vidika in z vidika dostopa ter kontrole delovanja.

Kakovost čiščenja čistilne naprave
Kakovost čiščenja oziroma vrednosti parametrov odpadne vode na iztoku iz čistilne naprave bodo v skladu z določili »Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav« (Ur.l. RS, št. 45/07). Zahtevana stopnja čiščenja za čistilne naprave z zmogljivostjo 2.000 -10.000 PE je naslednja:

Parametri delovanja čistilne naprave se bodo spremljali v skladu s »Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje« (Ur. l. RS, št. 74/07).